Na začetku leta smo povedali, da naše Osončje sestavlja 8 planetov. Do sedaj smo jih spoznali šest, zato je danes prišel čas, da se poglobimo še v zadnja dva planeta, ki sta najbolj oddaljena od Sonca. Uživajte v lekciji. :)
URAN
![Picture](/uploads/2/4/4/7/24471162/450979563.jpg?165)
Uran je sedmi planet od Sonca in tretji največji, takoj za Jupitrom in Saturnom. Spada med zunanje planete oziroma plinske velikane. Njegov ekvatorialni premer meri 51 118 km, kar je več kot 2x manj od Jupitra in Saturna. Okoli svoje osi se zavrti v 17 h in 14 min. Sonce pa obkroži v 85 letih.
Poimenovanje: Uran je poimenovan po starogrškem božanstvu nebes Uranu. Uran je bil v grški mitologiji najzgodnejši najvišji bog.
Poimenovanje: Uran je poimenovan po starogrškem božanstvu nebes Uranu. Uran je bil v grški mitologiji najzgodnejši najvišji bog.
Zgradba
Uran je sestavljen pretežno iz kamnin in različnih vrst ledov ter iz cca. 15% vodika in helija v manjših količinah. Tako se planet razlikuje od Jupitra in Saturna, ki sta večinoma iz vodika. Lahko bi dejali, da je Uran mnogo bolj podoben jedroma Jupitra in Saturna, okoli katerih ni ovojnice iz tekočega kovinskega vodika. Pri notranji zgradbi Urana velja omeniti, da kamniti material ni zgoščen samo v jedru, ampak je dokaj enakomerno porazdeljen po celotnem planetu.
Uranovo atmosfero gradi 83% vodika, 15% helija, 2% metana, 0,01% amoniaka in manjše količine etana, acetilena, ogljikovega monoksida in vodikovega sulfida.
Tako kot vsi plinasti velikani ima tudi Uran v zgornji plasti atmosfere oblake, ki hitro krožijo okoli planeta. Ti oblaki so na Uranu zelo šibki in jih je zato težko opaziti. Dogajanje v atmosferi se spreminja glede na spreminjanje letnih časov na Uranu.
Uran je sestavljen pretežno iz kamnin in različnih vrst ledov ter iz cca. 15% vodika in helija v manjših količinah. Tako se planet razlikuje od Jupitra in Saturna, ki sta večinoma iz vodika. Lahko bi dejali, da je Uran mnogo bolj podoben jedroma Jupitra in Saturna, okoli katerih ni ovojnice iz tekočega kovinskega vodika. Pri notranji zgradbi Urana velja omeniti, da kamniti material ni zgoščen samo v jedru, ampak je dokaj enakomerno porazdeljen po celotnem planetu.
Uranovo atmosfero gradi 83% vodika, 15% helija, 2% metana, 0,01% amoniaka in manjše količine etana, acetilena, ogljikovega monoksida in vodikovega sulfida.
Tako kot vsi plinasti velikani ima tudi Uran v zgornji plasti atmosfere oblake, ki hitro krožijo okoli planeta. Ti oblaki so na Uranu zelo šibki in jih je zato težko opaziti. Dogajanje v atmosferi se spreminja glede na spreminjanje letnih časov na Uranu.
Prstani
Tako kot vsi ostali plinasti planeti ima tudi Uran prstane. Podobni so tako Saturnovim, kot tudi Jupitrovim prstanom. Tako kot obroči okoli Jupitra so temni, vendar pa so tako kot Saturnovi iz dokaj velikih delov in finega prahu. Na Uranu poznamo 11 prstanov, najsvetlejši med njimi se imenuje Epsilon.
Tako kot vsi ostali plinasti planeti ima tudi Uran prstane. Podobni so tako Saturnovim, kot tudi Jupitrovim prstanom. Tako kot obroči okoli Jupitra so temni, vendar pa so tako kot Saturnovi iz dokaj velikih delov in finega prahu. Na Uranu poznamo 11 prstanov, najsvetlejši med njimi se imenuje Epsilon.
Ekstremni letni časi na Uranu
Letni časi si na Uranu sledijo na 21 let. Ker se Uran po svoji tirnici ne giblje tako kot ostali planeti, temveč se ''kotali'' pride do obdobij, ko ima ena polobla planeta 21 let noč in druga polobla 21 let dan. Najbolj ''normalna'' letna časa na Uranu sta pomlad in jesen, ko se dan in noč na poloblah izmenjujeta veliko bolj pogosto.
Prav tako kot na Zemlji poznamo štiri dogodke:
- zimski sončev obrat
- pomladno enakonočje
- poletni sončev obrat
- jesensko enakonočje
Sedaj Uran prehaja iz jeseni v zimo (glede na severno poloblo), saj se je jesensko enakonočje zgodilo leta 2007.
Zimski sončev obrat bo naslednjič nastopil leta 2028, pomladno enakonočje leta 2049 in poletni sončev obrat leta 2070.
Uranovo ''kotaljenje''
Verjetno je v Uran kmalu po njegovem nastanku trčilo drugo nebesno telo in tako se je ravnina njegovega ekvatorja prevrnila na ravnino tirnice okoli Sonca za več kot 90°. Med Uranovim 85 letnim obhodom okoli Sonca, se tako enkrat proti njemu obrača severni, spet drugič južni pol.
Zaradi tega je nenavaden tudi izgled gibanja njegovih lun. Saj gibanje le teh vidimo drugače glede na letni čas. Poleti in pozimi jih vidimo, kot da krožijo okoli Urana, medtem ko se nam pomladi in jeseni, ko gledamo Uranov ekvator, zdi, da se lune gibljejo le gor in dol.
Verjetno je v Uran kmalu po njegovem nastanku trčilo drugo nebesno telo in tako se je ravnina njegovega ekvatorja prevrnila na ravnino tirnice okoli Sonca za več kot 90°. Med Uranovim 85 letnim obhodom okoli Sonca, se tako enkrat proti njemu obrača severni, spet drugič južni pol.
Zaradi tega je nenavaden tudi izgled gibanja njegovih lun. Saj gibanje le teh vidimo drugače glede na letni čas. Poleti in pozimi jih vidimo, kot da krožijo okoli Urana, medtem ko se nam pomladi in jeseni, ko gledamo Uranov ekvator, zdi, da se lune gibljejo le gor in dol.
Uranovi naravni sateliti - lune
Uran ima 27 znanih lun. Imena lun so izbrana glede na literarne osebe. Glavne lune so: Miranda, Ariel, Umbriel, Titanija in Oberon.
Miranda: Ta luna je najbolj notranja izmed glavnih naravnih satelitov Urana. Za pot okoli Urana porabi 1,4 dneva. Njeno površje je raznoliko, lahko najdemo območja s kraterji, gladke površine, ledene pečine in obsežna območja trapezaste oblike. Znanstveniki menijo, da se je luna Miranda v svoji zgodovini večkrat razbila in so se nato njeni deli znova združili.
Ariel: Luna porabi za pot okoli Urana približno 2,5 dneva. Tudi njeno površje je raznoliko, saj najdemo veliko kraterjev in prelomne jarke, ki kažejo na tektonsko aktivnost.
Umbriel: Ta naravni satelit je najtemnejši med vsemi Uranovimi lunami. Površje tega planeta je zglajeno, pa vendar ima tudi kraterje izmed katerih se največji imenuje Skynd in ima premer 110 km. Za eno obhod planeta ta luna potrebuje 4,1 dneva.
Titanija: Titanija je največja Uranova luna. Za en krog okoli Urana porabi 8,7 dneva. Na njenem površju se nahajajo izrazite ledene pečine in razvejane doline, za katere izgleda, kot da bi jih izdolbla tekočina.
Oberon: To je najbolj zunanja luna Urana, saj je od planeta oddaljena več kot 550 000 km. Njeno površje je posuto s kraterji, katerih dna so temne barve in so verjetno iz mešanice ledu in ogljikovih snovi, ki so prišle iz notranjosti lune.
Uran ima 27 znanih lun. Imena lun so izbrana glede na literarne osebe. Glavne lune so: Miranda, Ariel, Umbriel, Titanija in Oberon.
Miranda: Ta luna je najbolj notranja izmed glavnih naravnih satelitov Urana. Za pot okoli Urana porabi 1,4 dneva. Njeno površje je raznoliko, lahko najdemo območja s kraterji, gladke površine, ledene pečine in obsežna območja trapezaste oblike. Znanstveniki menijo, da se je luna Miranda v svoji zgodovini večkrat razbila in so se nato njeni deli znova združili.
Ariel: Luna porabi za pot okoli Urana približno 2,5 dneva. Tudi njeno površje je raznoliko, saj najdemo veliko kraterjev in prelomne jarke, ki kažejo na tektonsko aktivnost.
Umbriel: Ta naravni satelit je najtemnejši med vsemi Uranovimi lunami. Površje tega planeta je zglajeno, pa vendar ima tudi kraterje izmed katerih se največji imenuje Skynd in ima premer 110 km. Za eno obhod planeta ta luna potrebuje 4,1 dneva.
Titanija: Titanija je največja Uranova luna. Za en krog okoli Urana porabi 8,7 dneva. Na njenem površju se nahajajo izrazite ledene pečine in razvejane doline, za katere izgleda, kot da bi jih izdolbla tekočina.
Oberon: To je najbolj zunanja luna Urana, saj je od planeta oddaljena več kot 550 000 km. Njeno površje je posuto s kraterji, katerih dna so temne barve in so verjetno iz mešanice ledu in ogljikovih snovi, ki so prišle iz notranjosti lune.
Neptun
![Picture](/uploads/2/4/4/7/24471162/935401655.jpg?247)
Neptun je osmi planet od Sonca in je tako zadnji planet v našem Osončju. Ker je najbolj oddaljen je izmed vseh planetov najmanj raziskan. Glede na velikost je četrti, kar pomeni, da je manjši od Urana, čeprav njegova masa presega Uranovo. Njegov ekvatorialni premer znaša 49 424 km. Okoli svoje osi se zavrti v 16 h in 13 min, medtem ko za eno pot okoli sonca potrebuje 165 let.
Poimenovanje: Neptun je poimenovan po rimskem bogu morja Neptunu.
Poimenovanje: Neptun je poimenovan po rimskem bogu morja Neptunu.
Zgradba
Notranja zgradba Neptuna je podobna zgradbi Urana. Tako kot Uran je Neptun najverjetneje zgrajen iz različnih ledov, kamnin, 15% vodika in malce helija. Neptun ni plastovito zgrajen, saj so vse snovi enakomerno porazdeljene po planetu.
Neptun obdaja atmosfera, ki je zgrajena iz 80% vodika, 19% helija, 1,5% metana in drugih snovi v sledovih.
Tako kot vsi plinasti planeti ima tudi najmanjši izmed njih v atmosferi močne vetrove, ki so vezani v pasove in vrtince. Vetrovi v Osončju so najhitrejši prav na Neptunu, kjer dosežejo hitrost vse do 2000 km/h
Notranja zgradba Neptuna je podobna zgradbi Urana. Tako kot Uran je Neptun najverjetneje zgrajen iz različnih ledov, kamnin, 15% vodika in malce helija. Neptun ni plastovito zgrajen, saj so vse snovi enakomerno porazdeljene po planetu.
Neptun obdaja atmosfera, ki je zgrajena iz 80% vodika, 19% helija, 1,5% metana in drugih snovi v sledovih.
Tako kot vsi plinasti planeti ima tudi najmanjši izmed njih v atmosferi močne vetrove, ki so vezani v pasove in vrtince. Vetrovi v Osončju so najhitrejši prav na Neptunu, kjer dosežejo hitrost vse do 2000 km/h
Neptunovi prstani
Neptun ima tako kot vsi drugi plinasti planeti obroče. Tako kot Jupitrovi in Uranovi prstani so tudi Neptunovi temni, njihove sestave pa ne poznamo. Eden izmed prstanov je poseben, saj ima skrivnostno zavito strukturo.
Prstani so dobili imena in sicer:
- najbolj zunanji se imenuje Adams (trije loki: Svoboda, Enakost, Bratstvo),
- najbolj notranji in najširši pa se imenuje Galle.
Neptun ima tako kot vsi drugi plinasti planeti obroče. Tako kot Jupitrovi in Uranovi prstani so tudi Neptunovi temni, njihove sestave pa ne poznamo. Eden izmed prstanov je poseben, saj ima skrivnostno zavito strukturo.
Prstani so dobili imena in sicer:
- najbolj zunanji se imenuje Adams (trije loki: Svoboda, Enakost, Bratstvo),
- najbolj notranji in najširši pa se imenuje Galle.
Neptunove lune
Neptun ima najmanj 13 lun. Najbolj znane med njimi so: Larissa, Proteus, Triton in Nereid.
Larissa: To je četrta največja luna Neptuna, katere tir je popolnoma poravnan z Neptunovim.
Proteus: Proteusova tirnica je tako kot Larissina popolnoma poravnana z Neptunovo in je popolne krožne oblike. Ta luna je manjša le od lune Triton in je tako druga največja luna Neptuna.
Triton: Je največja luna Neptuna in je po sestavi zelo podobna pritlikavemu planetu Plutonu. Vse dosedanje raziskave kažejo, da Triton ne kroži okoli Neptuna od nastanka Osončja, temveč da ga je Neptun ''ujel'' kasneje. Površje je zelo raznoliko, vendar ga večinoma prekriva vodni led, vrh katerega sta metanski in dušikov led. Na južnem polu se je izoblikovala tako imenovana južna polarna kapa, ki je rožnate barve.
Nereid: Nereid je zelo svetla luna, ki okoli Neptuna potuje skoraj eno Zemeljsko leto.
Neptun ima najmanj 13 lun. Najbolj znane med njimi so: Larissa, Proteus, Triton in Nereid.
Larissa: To je četrta največja luna Neptuna, katere tir je popolnoma poravnan z Neptunovim.
Proteus: Proteusova tirnica je tako kot Larissina popolnoma poravnana z Neptunovo in je popolne krožne oblike. Ta luna je manjša le od lune Triton in je tako druga največja luna Neptuna.
Triton: Je največja luna Neptuna in je po sestavi zelo podobna pritlikavemu planetu Plutonu. Vse dosedanje raziskave kažejo, da Triton ne kroži okoli Neptuna od nastanka Osončja, temveč da ga je Neptun ''ujel'' kasneje. Površje je zelo raznoliko, vendar ga večinoma prekriva vodni led, vrh katerega sta metanski in dušikov led. Na južnem polu se je izoblikovala tako imenovana južna polarna kapa, ki je rožnate barve.
Nereid: Nereid je zelo svetla luna, ki okoli Neptuna potuje skoraj eno Zemeljsko leto.
Upam da ste tudi v tej lekciji uživali. Po tej lekciji sledi 2. testna naloga.
Za vse nejasnosti pišite preko kabineta ali e-sovice: [email protected]
prof. Moddy Jeferr
Za vse nejasnosti pišite preko kabineta ali e-sovice: [email protected]
prof. Moddy Jeferr